Skip to main content

TEXT 1

VERZ 1

Texte

Besedilo

śrī-bhagavān uvāca
imaṁ vivasvate yogaṁ
proktavān aham avyayam
vivasvān manave prāha
manur ikṣvākave ’bravīt
śrī-bhagavān uvāca
imaṁ vivasvate yogaṁ
proktavān aham avyayam
vivasvān manave prāha
manur ikṣvākave ’bravīt

Synonyms

Synonyms

śrī-bhagavān uvāca: Dieu, la Personne Suprême, dit; imam: cette; vivasvate: au deva du soleil; yogam: science qui traite de la relation unissant l’être distinct à l’Absolu; proktavān: instruisis; aham: Je; avyayam: impérissable; vivasvān: Vivasvān, le deva du soleil; manave: au père de l’humanité (nommé Vaivasvata); prāha: dit; manuḥ: le père de l’humanité; ikṣvākave: au roi Ikṣvāku; abravīt: dit.

śrī-bhagavān uvāca – Gospod Śrī Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel; imam – to; vivasvate – bogu Sonca; yogam – znanost o odnosu živega bitja z Vsevišnjim; proktavān – razodel; aham – Jaz; avyayam – večno; vivasvān – Vivasvān (ime boga Sonca); manave – očetu človeštva (po imenu Vaivasvata); prāha – je izgovoril; manuḥ – oče človeštva; ikṣvākave – kralju Ikṣvākuju; abravīt – je povedal.

Translation

Translation

Dieu, la Personne Suprême, Śrī Kṛṣṇa, dit: J’ai donné cette impérissable science du yoga à Vivasvān, le deva du soleil, qui la transmit à Manu, le père de l’humanité, lequel à son tour l’enseigna à Ikṣvāku.

Gospod Śrī Kṛṣṇa, Božanska Osebnost, je rekel: To večno znanost o yogi sem razodel bogu Sonca Vivasvānu, Vivasvān je o njej poučil Manuja, očeta človeštva, Manu pa Ikṣvākuja.

Purport

Purport

Ce verset relate l’histoire de la Bhagavad-gītā, depuis les temps très anciens où son enseignement fut dispensé aux rois de chaque planète, et en premier lieu, au roi du soleil. Les rois, qui ont pour devoir de protéger le peuple, sont tenus de connaître la science de la Bhagavad-gītā afin d’être aptes à gouverner les citoyens et à les préserver de la concupiscence qui les enchaîne à la matière. La vie humaine est faite pour cultiver la connaissance spirituelle, en relation éternelle avec Dieu, la Personne Suprême. Sur toutes les planètes et dans chaque nation, il incombe aux dirigeants de transmettre ce savoir, cette science de la conscience de Kṛṣṇa, à leurs concitoyens par le biais de l’éducation, de la culture et de la dévotion, afin que tous puissent tirer le meilleur parti de la forme humaine en suivant la voie qui mène à la réussite spirituelle.

V tem verzu Gospod opisuje zgodovino Bhagavad-gīte od davnega časa, ko je bil o njej poučen kralj Sonca, potem pa še kralji vseh drugih planetov. Glavna naloga kraljev vseh planetov je, da ščitijo prebivalce. Da bi kraljevski stan lahko vladal državljanom in jih zaščitil pred sponami materialnega poželenja, mora razumeti znanost Bhagavad-gīte. Človeško življenje je namenjeno negovanju duhovnega znanja o našem večnem odnosu z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo, zato je dolžnost voditeljev vseh držav na vseh planetih, da z vzgojo, kulturo in vdanim služenjem o tem poučijo državljane. Voditelji vseh držav bi morali torej širiti filozofijo zavesti Kṛṣṇe, da bi imeli ljudje korist od te velike znanosti in bi lahko dosegli popolnost ter tako izkoristili priložnost, ki jo daje človeška oblika življenja.

Sur le soleil, source de toutes les planètes du système solaire, le deva majeur porte, dans notre ère, le nom de Vivasvān. Brahmā, dans sa Brahma-saṁhitā (5.52), nous dit:

V tej dobi se bog Sonca imenuje Vivasvān in kraljuje Soncu, izvoru vseh drugih planetov univerzuma. V Brahma-saṁhiti (5.52) je rečeno:

yac-cakṣur eṣa savitā sakala-grahāṇāṁ
rājā samasta-sura-mūrtir aśeṣa-tejāḥ
yasyājñayā bhramati sambhṛta-kāla-cakro
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi
yac-cakṣur eṣa savitā sakala-grahāṇāṁ
rājā samasta-sura-mūrtir aśeṣa-tejāḥ
yasyājñayā bhramati sambhṛta-kāla-cakro
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi

« J’adore Govinda [Kṛṣṇa], Dieu, la Personne Suprême et originelle. C’est Lui qui donne au soleil, roi de tous les astres, son immense pouvoir et son intense chaleur. Le soleil représente l’œil du Seigneur, et s’il parcourt son orbite, c’est pour répondre à Son ordre. »

„Častim Govindo [Kṛṣṇo], Vsevišnjo Božansko Osebnost,“ je dejal Brahmā, „ki je izvorna oseba in po čigar ukazu Sonce, kralj vseh planetov, izžareva brezmejno moč in toploto. Sonce predstavlja Gospodovo oko in se giblje po orbiti na Njegov ukaz.“

Le soleil est le roi de toutes les planètes, car il donne à chacune chaleur et lumière. C’est sur l’ordre de Kṛṣṇa qu’il parcourt son orbite. Au deva du soleil, Vivasvān, Kṛṣṇa enseigna originellement la science de la Bhagavad-gītā, faisant de lui Son premier disciple. La Bhagavad-gītā n’est donc pas un recueil de spéculations destiné à quelque érudit profane, mais un ouvrage authentique présentant une connaissance spirituelle transmise depuis des temps immémoriaux.

Sonce, ki mu vlada bog Sonca (zdajšnjemu je ime Vivasvān), je kralj vseh planetov in le-te oskrbuje s toploto in svetlobo. Kroži po ukazu Kṛṣṇe, ki je sprejel Vivasvāna za Svojega prvega učenca in ga poučil o Bhagavad-gīti. Gītā torej ni filozofska razprava, namenjena nepomembnim posvetnim učenjakom, temveč temeljna knjiga znanja iz pradavnih časov.

Le Mahābhārata (Śānti-parva 348.51–52) retrace ainsi l’histoire de la Bhagavad-gītā:

Mahābhārati (Śānti-parva 348.51–52) je zgodovina Gīte opisana takole:

tretā-yugādau ca tato
vivasvān manave dadau
manuś ca loka-bhṛty-arthaṁ
sutāyekṣvākave dadau
ikṣvākuṇā ca kathito
vyāpya lokān avasthitaḥ
tretā-yugādau ca tato
vivasvān manave dadau
manuś ca loka-bhṛty-arthaṁ
sutāyekṣvākave dadau
ikṣvākuṇā ca kathito
vyāpya lokān avasthitaḥ

« Au début du Tretā-yuga, Vivasvān enseigna à Manu la science de la relation qui unit l’homme à Dieu. À son tour, Manu, père de l’humanité, la transmit à son fils, Mahārāja Ikṣvāku, roi de la terre et ancêtre de la dynastie Raghu où Se manifesta le divin avatāra, Rāmacandra. » L’homme connaît donc la Bhagavad-gītā depuis l’époque de Mahārāja Ikṣvāku.

„Na začetku dobe po imenu tretā-yuga je Vivasvān to znanost o odnosu med živimi bitji in Vsevišnjim predal Manuju. Manu, oče človeštva, je o njej poučil svojega sina Mahārājo Ikṣvākuja, kralja planeta Zemlje in praočeta dinastije Raghujev, v kateri se je pojavil Gospod Rāmacandra.“ Bhagavad-gītā je torej človeški družbi poznana že od časa Mahārāje Ikṣvākuja.

Nous vivons à présent dans le Kali-yuga, âge d’une durée de 432000 ans, dont 5000 seulement se sont écoulés. Avant cet âge, il y eut le Dvāpara-yuga (864000 ans) et le Tretā-yuga (1296000 ans). Manu enseigna donc la Bhagavad-gītā à son fils et disciple, Mahārāja Ikṣvāku, roi de la terre, il y a plus de 2000000 d’années. La longévité du Manu de notre ère est d’environ 305300000 ans, dont 120400000 années sont déjà passées. Puisque le Seigneur énonça la Bhagavad-gītā à Son disciple, Vivasvān, le deva du soleil, avant la naissance de Manu, on peut estimer que cet enseignement fut donné il y a approximativement 120400000 ans. L’humanité quant à elle bénéficie de cette connaissance depuis plus de 2000000 d’années. Et le Seigneur la transmit de nouveau à Arjuna il y a 5000 ans. Tel est donc, sommairement, d’après l’écrit lui-même et selon Son auteur, Kṛṣṇa, l’origine historique de la Bhagavad-gītā.

Parce qu’il était un kṣatriya et l’ancêtre originel des kṣatriyas sūrya-vaṁśas – descendants du deva du soleil – Vivasvān fut choisi en premier pour recevoir cette sagesse. La Bhagavad-gītā ayant la même authenticité que les Védas puisqu’elle fut énoncée par le Seigneur Lui-même, elle est dite apauruṣeya, « au-delà du savoir humain ». Il convient donc de la recevoir comme on le fait pour toute instruction védique, c’est-à-dire sans l’interpréter. Les ergoteurs ont beau spéculer à leur façon sur la Gītā, les conclusions qu’ils en tirent n’ont rien à voir avec le livre originel. On doit en effet accepter la Bhagavad-gītā telle qu’elle est, par le biais d’une filiation spirituelle authentique, à la manière dont Ikṣvāku la reçut de son père Manu, et Manu de son propre père Vivasvān, qui lui-même l’avait reçue de Kṛṣṇa.

Od začetka kali-yuge, ki traja 432 000 let, je minilo pet tisoč let. Pred tem je bila dvāpara-yuga (ki je trajala 800 000 let), pred njo pa tretā-yuga (ta je trajala 1 200 000 let). Manu je torej prenesel Bhagavad-gīto svojemu sinu in učencu Mahārāji Ikṣvākuju, kralju planeta Zemlje, pred približno 2 005 000 leti. Izračunano je, da traja doba zdajšnjega Manuja približno 305 300 000 let, od katerih je minilo 120 400 000 let. Gospod je pred Manujevim rojstvom izgovoril Gīto Svojemu učencu, bogu Sonca Vivasvānu, kar pomeni, da je bila Gītā po grobi oceni izgovorjena pred najmanj 120 400 000 leti. Človeška družba jo pozna dva milijona let. Pred približno pet tisoč leti jo je Gospod znova razodel Arjuni. To je kratka zgodovina Gīte, kakor jo navajata Gītā sama in njen govornik, Gospod Śrī Kṛṣṇa. Gospod je razodel Gīto bogu Sonca Vivasvānu, ker je tudi slednji kṣatriya; Vivasvān je oče mnogih kṣatrij, imenovanih sūrya-vaṁśa kṣatriye ali kṣatriye, ki so potomci boga Sonca. Bhagavad-gītā je enakovredna Vedam, saj jo je izgovoril Vsevišnji Gospod, zato je znanje, ki ga vsebuje, apauruṣeya, nadčloveško. Ker je treba navodila iz Ved sprejeti taka, kakršna so, ne da bi jih po svoje razlagali, moramo tako sprejeti tudi Gīto in ne smemo poslušati posvetnih razlag. Posvetni razpravljalci jo lahko po svoje razlagajo, ampak to ni Bhagavad-gītā, kakršna je. Bhagavad-gīto moramo sprejeti táko, kakršna je, preko nasledstva duhovnih učiteljev, o katerem govori ta verz: Gospod jo je izgovoril bogu Sonca, bog Sonca Manuju, Manu pa svojemu sinu Ikṣvākuju.