Skip to main content

TEXT 55

VERZ 55

Texte

Besedilo

bhaktyā mām abhijānāti
yāvān yaś cāsmi tattvataḥ
tato māṁ tattvato jñātvā
viśate tad-anantaram
bhaktyā mām abhijānāti
yāvān yaś cāsmi tattvataḥ
tato māṁ tattvato jñātvā
viśate tad-anantaram

Synonyms

Synonyms

bhaktyā: par le service de dévotion pur; mām: Moi; abhijānāti: on peut connaître; yāvān: autant que; yaḥ ca asmi: comme Je suis; tattvataḥ: en vérité; tataḥ: ensuite; mām: Moi; tattvataḥ: en vérité; jñātvā: connaissant; viśate: il entre; tat-anantaram: ensuite.

bhaktyā – s čistim vdanim služenjem; mām – Mene; abhijānāti – lahko spozna; yāvān – takega; yaḥ ca asmi – kakršen sem; tattvataḥ – v resnici; tataḥ – zatem; mām – Mene; tattvataḥ – v resnici; jñātvā – ko pozna; viśate – vstopi; tat-anantaram – potem.

Translation

Translation

Seule la pratique du service de dévotion permet de Me connaître tel que Je suis, Dieu, la Personne Suprême. L’être qui en raison d’une telle dévotion devient pleinement conscient de Moi entre dans Mon royaume divin.

Človek Me lahko spozna takega, kakršen sem, kot Vsevišnjo Božansko Osebnost, samo z vdanim služenjem. Ko po zaslugi svoje vdanosti postane popolnoma zavesten Mene, lahko vstopi v Božje kraljestvo.

Purport

Purport

Il n’y a que la dévotion, et non la spéculation intellectuelle, qui permette de connaître Dieu, la Personne Suprême, Kṛṣṇa, ainsi que Ses émanations plénières. Celui qui désire connaître et comprendre le Seigneur Suprême doit adopter le service de dévotion pur et l’accomplir sous la conduite d’un pur dévot. Sinon, la vérité sur la Personne Suprême lui sera toujours cachée. La Bhagavad-gītā (7.25) indiquait déjà que le Seigneur ne Se révèle pas à tous (nāhaṁ prakāśaḥ sarvasya). Ceux qui cherchent à Le connaître par la seule érudition ou la seule spéculation intellectuelle échouent. Seul l’être vraiment absorbé dans la conscience de Kṛṣṇa, dans le service de dévotion, pourra comprendre Kṛṣṇa tel qu’Il est. Les diplômes universitaires ne seront d’aucune aide en la matière.

Spekulativni filozofi in brezbožneži ne morejo doumeti Kṛṣṇe, Vsevišnje Božanske Osebnosti, in Njegovih popolnih emanacij. Vsevišnjega Gospoda lahko spozna le, kdor Mu pod vodstvom čistega bhakte služi s čisto ljubeznijo in vdanostjo. Za vse druge ostane resnica o Vsevišnji Božanski Osebnosti skrivnost. Kot že rečeno, se Gospod ne razodene vsakomur: nāhaṁ prakāśaḥ sarvasya (Bhagavad-gītā 7.25). Velika učenost in abstraktno umovanje nikomur ne omogočita razumeti Boga. Kṛṣṇo lahko dejansko spozna samo tisti, ki je zavesten Kṛṣṇe in Mu vdano služi. Univerzitetne diplome nam pri tem ne bodo v pomoč.

L’être qui possède pleinement la science de Kṛṣṇa devient éligible pour entrer dans le royaume spirituel, la demeure de Kṛṣṇa. Atteindre le niveau du Brahman ne signifie pas, répétons-le, perdre son identité propre. L’existence éternelle du service de dévotion implique la présence à la fois de Dieu et de Son dévot. Cette vérité existe à jamais, même après la libération. Par libération, il faut entendre affranchissement de la conception matérielle de l’existence, car, comme dans l’existence matérielle, on retrouve dans l’existence spirituelle la distinction entre Dieu et les êtres, l’individualité de chacun, mais dans la pure conscience de Kṛṣṇa. Il ne faut pas se méprendre sur le sens du mot viśate, « il entre en Moi », et y voir un argument moniste selon lequel on se fond dans le Brahman impersonnel. Non. Le mot viśate signifie que l’on entre dans le royaume du Seigneur Suprême tout en gardant son individualité propre, pour vivre en Sa compagnie et Le servir. Un oiseau au plumage vert qui pénètre sous les vertes frondaisons d’un arbre ne cherche pas à s’identifier à l’arbre, mais à se délecter de ses fruits.

Pour justifier leur thèse, les impersonnalistes aiment à donner l’exemple du fleuve qui se jette dans l’océan. Même si se fondre ainsi dans l’océan de l’absolu apporte un certain bonheur à l’impersonnaliste, le personnaliste, lui, garde son individualité, comme un poisson dans l’eau. Quand on explore les fonds de l’océan, on y trouve d’innombrables entités vivantes. Il ne suffit pas de regarder la surface de l’océan; il faut voir les êtres aquatiques qui vivent dans ses profondeurs.

Kdor je v celoti doumel znanost o Kṛṣṇi, lahko vstopi v duhovno kraljestvo, v Kṛṣṇovo prebivališče. Kadar pravimo, da kdo postane Brahman, to ne pomeni, da izgubi individualnost. Še naprej vdano služi in dokler govorimo o vdanem služenju, morajo obstajati Bog, bhakta in metoda vdanega služenja. Bhakta se tega nikoli ne preneha zavedati, niti po osvoboditvi ne. Z osvoboditvijo se živo bitje reši materialnega pojmovanja življenja. V duhovnem življenju še zmeraj obstaja razlika med njim in Bogom. Živo bitje ohrani individualnost, le da ima na tej stopnji čisto zavest Kṛṣṇe. Beseda viśate, „vstopi Vame“, nikakor ne govori v prid teoriji monizma, po kateri se duša zlije z brezosebnim Brahmanom. To ni res. Viśate pomeni, da živo bitje kot individualna oseba vstopi v prebivališče Vsevišnjega Gospoda, kjer se druži z Gospodom in Mu služi. Zelena ptica na primer ne zleti v zeleno krošnjo zato, da bi postala eno z drevesom, temveč zato, da bi uživala njegove plodove. Impersonalisti pogosto navajajo primer reke, ki teče v ocean in se združi z njim. Združenje z brezosebnim Brahmanom lahko prinese srečo impersonalistom, personalist pa ohrani individualnost, kakor ribe, ki živijo v oceanu. Če se spustimo v globino oceana, bomo našli množico živih bitij. Kdor pozna samo površino oceana, nima prave predstave o njem. Da bi ga dejansko poznali, moramo poznati živa bitja, ki živijo v njegovih globinah.

En raison de son pur service de dévotion, le dévot peut avoir connaissance des qualités et des perfections transcendantales du Seigneur Suprême. Le onzième chapitre mentionnait déjà que seul le service de dévotion permet de connaître le Seigneur. On retrouve la même idée ici: grâce au service de dévotion, on pourra connaître Dieu, la Personne Suprême, et pénétrer dans Son royaume.

Ker bhakta s čisto vdanostjo služi Vsevišnjemu Gospodu, resnično razume Njegove transcendentalne odlike in Njegovo veličino. Kot je rečeno v enajstem poglavju, je Gospoda mogoče doumeti samo z vdanim služenjem. To pravi tudi ta verz: da bi lahko razumeli Vsevišnjega Gospoda in vstopili v Njegovo kraljestvo, Mu moramo služiti z ljubeznijo in vdanostjo.

Une fois atteint le niveau où l’on est libéré des concepts matériels, le niveau du brahma-bhūta, commence le service de dévotion, et ce, par l’écoute de ce qui a trait au Seigneur. Lorsqu’on écoute les gloires du Seigneur Suprême, on s’établit tout naturellement au niveau du brahma-bhūta, et l’on se guérit de la contamination matérielle – la cupidité et la convoitise des plaisirs des sens. Plus le désir et la concupiscence s’effacent du cœur du dévot, plus ce dernier s’attache au service du Seigneur – attachement qui le purifie de la souillure de la matière. Ainsi, comme le confirme le Śrīmad-Bhāgavatam, il lui est possible de connaître le Seigneur.

La bhakti, le service de dévotion, continue même après la libération. Le Vedānta-sūtra corrobore ce point (4.1.12) par les mots: ā-prāyaṇāt tatrāpi hi dṛṣṭam. Le Śrīmad-Bhāgavatam définit la véritable libération dévotionnelle comme étant le rétablissement de l’identité propre de l’être vivant, son retour à sa position intrinsèque. Ce concept a déjà été expliqué: chaque être vivant constituant un fragment infime, une partie intégrante du Seigneur Suprême, sa condition essentielle est de Le servir. Jamais, après la libération, ce service offert au Seigneur ne prend fin. La vraie libération consiste à se libérer de ses concepts erronés sur l’existence.

Ko človek doseže raven brahma-bhūta in se tako osvobodi materialnih nazorov, začne vdano služiti Gospodu, tako da posluša o Njem. Kdor posluša pripovedi o Vsevišnjem Gospodu, se dvigne na raven brahma-bhūta in se znebi materialnih nečistoč, kot sta pohlep in neobrzdana želja po čutnem uživanju. Ko pohlep in poželenje izgineta iz srca bhakte, se njegova navezanost na služenje Gospodu okrepi, kar mu omogoči, da se reši še vseh ostalih materialnih nečistoč. Tedaj lahko razume Vsevišnjega Gospoda. To je rečeno tudi v Śrīmad-Bhāgavatamu. Bhakti ali transcendentalno služenje Gospodu se po osvoboditvi nadaljuje. Vedānta-sūtra (4.1.12) potrjuje to z besedami ā-prāyaṇāt tatrāpi hi dṛṣṭam. To pomeni, da bhakta po osvoboditvi še naprej vdano služi Gospodu. Po besedah Śrīmad-Bhāgavatama je osvoboditev, ki je rezultat vdanega služenja, stanje, v katerem se živo bitje znova zaveda svoje prave identitete, svojega izvornega položaja. Kot je bilo že pojasnjeno, je vsako živo bitje izvorno sestavni delec Vsevišnjega Gospoda. Zato je njegovo naravno opravilo, da služi Gospodu. To služenje se nadaljuje tudi po osvoboditvi. Doseči pravo osvoboditev pomeni znebiti se napačnega pojmovanja življenja.