Skip to main content

VERZ 1

1. VERS

Besedilo

Szöveg

śrī-bhagavān uvāca
imaṁ vivasvate yogaṁ
proktavān aham avyayam
vivasvān manave prāha
manur ikṣvākave ’bravīt
śrī-bhagavān uvāca
imaṁ vivasvate yogaṁ
proktavān aham avyayam
vivasvān manave prāha
manur ikṣvākave ’bravīt

Synonyms

Szó szerinti jelentés

śrī-bhagavān uvāca – Gospod Śrī Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel; imam – to; vivasvate – bogu Sonca; yogam – znanost o odnosu živega bitja z Vsevišnjim; proktavān – razodel; aham – Jaz; avyayam – večno; vivasvān – Vivasvān (ime boga Sonca); manave – očetu človeštva (po imenu Vaivasvata); prāha – je izgovoril; manuḥ – oče človeštva; ikṣvākave – kralju Ikṣvākuju; abravīt – je povedal.

śrī-bhagavān uvāca – az Istenség Legfelsőbb Személyisége mondta; imam – ezt; vivasvate – a napistennek; yogam – a Legfelsőbbel való kapcsolat tudományát; proktavān – oktattam; aham – Én; avyayam – maradandót; vivasvān – Vivasvān (a napisten neve); manave – az emberiség atyjának (akit Vaivasvatának hívnak); prāha – elbeszélte; manuḥ – az emberiség atyja; ikṣvākave – Ikṣvāku királynak; abravīt – mondta.

Translation

Fordítás

Gospod Śrī Kṛṣṇa, Božanska Osebnost, je rekel: To večno znanost o yogi sem razodel bogu Sonca Vivasvānu, Vivasvān je o njej poučil Manuja, očeta človeštva, Manu pa Ikṣvākuja.

Az Istenség Személyisége, az Úr Śrī Kṛṣṇa így szólt: A yoga eme örök tudományát Én tanítottam a napistennek, Vivasvānnak, aki később Manut, az emberiség atyját, Manu pedig Ikṣvākut oktatta erről.

Purport

Magyarázat

V tem verzu Gospod opisuje zgodovino Bhagavad-gīte od davnega časa, ko je bil o njej poučen kralj Sonca, potem pa še kralji vseh drugih planetov. Glavna naloga kraljev vseh planetov je, da ščitijo prebivalce. Da bi kraljevski stan lahko vladal državljanom in jih zaščitil pred sponami materialnega poželenja, mora razumeti znanost Bhagavad-gīte. Človeško življenje je namenjeno negovanju duhovnega znanja o našem večnem odnosu z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo, zato je dolžnost voditeljev vseh držav na vseh planetih, da z vzgojo, kulturo in vdanim služenjem o tem poučijo državljane. Voditelji vseh držav bi morali torej širiti filozofijo zavesti Kṛṣṇe, da bi imeli ljudje korist od te velike znanosti in bi lahko dosegli popolnost ter tako izkoristili priložnost, ki jo daje človeška oblika življenja.

Ebben a versben a Bhagavad-gītā történetéről olvashatunk, amely az ősidőkbe nyúlik vissza, amikor ezt a tudást a Nap bolygóval kezdődően valamennyi bolygó királyi rendje megkapta. A bolygók uralkodóinak legfontosabb feladata az ott élők védelmezése, ezért a királyi rend tagjainak meg kell érteniük a Bhagavad-gītā tudományát, hogy vezetni tudják az embereket, s képesek legyenek megvédelmezni őket attól az anyagi köteléktől, mely a kéjhez köti őket. Az emberi élet arra való, hogy az Istenség Legfelsőbb Személyiségével örök kapcsolatban álló lelki kultúrát műveljük. Minden állam, minden bolygó vezetőjének kötelessége, hogy ezt a tudást az oktatáson, a kultúrán és a lelki életen keresztül átadja az embereknek. Más szóval tehát minden államfőnek terjesztenie kell a Kṛṣṇa-tudat tudományát, hogy az embereknek javukra válhasson e nagyszerű bölcselet, s az emberi létforma által nyújtott lehetőséget kihasználva sikerrel járjanak útjukon.

V tej dobi se bog Sonca imenuje Vivasvān in kraljuje Soncu, izvoru vseh drugih planetov univerzuma. V Brahma-saṁhiti (5.52) je rečeno:

A jelen korszakban Vivasvān a napisten, azaz ő a Napnak, a naprendszer valamennyi bolygója eredetének a királya. A Brahma-saṁhitāban (5.52) ez áll:

yac-cakṣur eṣa savitā sakala-grahāṇāṁ
rājā samasta-sura-mūrtir aśeṣa-tejāḥ
yasyājñayā bhramati sambhṛta-kāla-cakro
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi
yac-cakṣur eṣa savitā sakala-grahāṇāṁ
rājā samasta-sura-mūrtir aśeṣa-tejāḥ
yasyājñayā bhramati sambhṛta-kāla-cakro
govindam ādi-puruṣaṁ tam ahaṁ bhajāmi

„Častim Govindo [Kṛṣṇo], Vsevišnjo Božansko Osebnost,“ je dejal Brahmā, „ki je izvorna oseba in po čigar ukazu Sonce, kralj vseh planetov, izžareva brezmejno moč in toploto. Sonce predstavlja Gospodovo oko in se giblje po orbiti na Njegov ukaz.“

„Az Istenség Legfelsőbb Személyiségét, Govindát [Kṛṣṇát], az eredeti személyt imádom, akinek utasítására a Nap, minden bolygó királya hatalmas energiát és hőt áraszt! A Nap az Úr szemét képviseli, s az Ő utasítására kering engedelmesen pályáján” – mondta az Úr Brahmā.

Sonce, ki mu vlada bog Sonca (zdajšnjemu je ime Vivasvān), je kralj vseh planetov in le-te oskrbuje s toploto in svetlobo. Kroži po ukazu Kṛṣṇe, ki je sprejel Vivasvāna za Svojega prvega učenca in ga poučil o Bhagavad-gīti. Gītā torej ni filozofska razprava, namenjena nepomembnim posvetnim učenjakom, temveč temeljna knjiga znanja iz pradavnih časov.

A Napon, a bolygók királyán a napisten (jelenleg Vivasvān) uralkodik. Ez a bolygó az, amely minden más bolygót az irányítása alatt tart azáltal, hogy hővel és fénnyel látja el őket. Pályáján az Úr Kṛṣṇa parancsára kering, aki Vivasvānt tette meg első tanítványának, hogy az megértse a Bhagavad-gītā tudományát. Egyszóval a Gītā nem valamiféle spekulatív értekezés, ami a jelentéktelen világi tudósok számára íródott. A tudás alapvető könyve ez, amely emberemlékezet óta létezik.

Mahābhārati (Śānti-parva 348.51–52) je zgodovina Gīte opisana takole:

A Mahābhārata (Śānti-parva 348.51–52) segítségével nyomon követhetjük a Gītā történetét:

tretā-yugādau ca tato
vivasvān manave dadau
manuś ca loka-bhṛty-arthaṁ
sutāyekṣvākave dadau
ikṣvākuṇā ca kathito
vyāpya lokān avasthitaḥ
tretā-yugādau ca tato
vivasvān manave dadau
manuś ca loka-bhṛty-arthaṁ
sutāyekṣvākave dadau
ikṣvākuṇā ca kathito
vyāpya lokān avasthitaḥ

„Na začetku dobe po imenu tretā-yuga je Vivasvān to znanost o odnosu med živimi bitji in Vsevišnjim predal Manuju. Manu, oče človeštva, je o njej poučil svojega sina Mahārājo Ikṣvākuja, kralja planeta Zemlje in praočeta dinastije Raghujev, v kateri se je pojavil Gospod Rāmacandra.“ Bhagavad-gītā je torej človeški družbi poznana že od časa Mahārāje Ikṣvākuja.

„A Legfelsőbbel való kapcsolat eme tudományát Vivasvān a Tretā-yuga kezdetén adta át Manunak. Manu, az emberiség atyja fiát, Ikṣvāku Mahārāját, a Föld királyát és annak a Raghu-dinasztiának az ősatyját oktatta erről, amelyben az Úr Rāmacandra jelent meg.” A Bhagavad-gītā tehát Ikṣvāku Mahārāja ideje óta létezik az emberi társadalomban.

Od začetka kali-yuge, ki traja 432 000 let, je minilo pet tisoč let. Pred tem je bila dvāpara-yuga (ki je trajala 800 000 let), pred njo pa tretā-yuga (ta je trajala 1 200 000 let). Manu je torej prenesel Bhagavad-gīto svojemu sinu in učencu Mahārāji Ikṣvākuju, kralju planeta Zemlje, pred približno 2 005 000 leti. Izračunano je, da traja doba zdajšnjega Manuja približno 305 300 000 let, od katerih je minilo 120 400 000 let. Gospod je pred Manujevim rojstvom izgovoril Gīto Svojemu učencu, bogu Sonca Vivasvānu, kar pomeni, da je bila Gītā po grobi oceni izgovorjena pred najmanj 120 400 000 leti. Človeška družba jo pozna dva milijona let. Pred približno pet tisoč leti jo je Gospod znova razodel Arjuni. To je kratka zgodovina Gīte, kakor jo navajata Gītā sama in njen govornik, Gospod Śrī Kṛṣṇa. Gospod je razodel Gīto bogu Sonca Vivasvānu, ker je tudi slednji kṣatriya; Vivasvān je oče mnogih kṣatrij, imenovanih sūrya-vaṁśa kṣatriye ali kṣatriye, ki so potomci boga Sonca. Bhagavad-gītā je enakovredna Vedam, saj jo je izgovoril Vsevišnji Gospod, zato je znanje, ki ga vsebuje, apauruṣeya, nadčloveško. Ker je treba navodila iz Ved sprejeti taka, kakršna so, ne da bi jih po svoje razlagali, moramo tako sprejeti tudi Gīto in ne smemo poslušati posvetnih razlag. Posvetni razpravljalci jo lahko po svoje razlagajo, ampak to ni Bhagavad-gītā, kakršna je. Bhagavad-gīto moramo sprejeti táko, kakršna je, preko nasledstva duhovnih učiteljev, o katerem govori ta verz: Gospod jo je izgovoril bogu Sonca, bog Sonca Manuju, Manu pa svojemu sinu Ikṣvākuju.

Jelenleg még csak ötezer év telt el a különben négyszázharminckétezer évig tartó Kali-yugából. E yugát a Dvāpara-yuga (nyolcszázezer év) előzte meg, azt pedig a Tretā-yuga (egymillió-kétszázezer év). Ezek alapján Manu körülbelül kétmillió-ötezer évvel ezelőtt beszélte el a Bhagavad-gītāt tanítványának és fiának, Ikṣvāku Mahārājának, a Föld uralkodójának. A jelenkori Manu életének hossza háromszázötmillió-háromszázezer év, amiből már százhúszmillió-négyszázezer eltelt. Tekintve, hogy az Úr Manu születése előtt tanította a Gītāt tanítványának, Vivasvān napistennek, hozzávetőleges számítással megállapíthatjuk, hogy ez minimum százhúszmillió-négyszázezer évvel ezelőtt történt, s az emberi társadalomban mintegy kétmillió éve létezik. Az Úr ismét elbeszélte Arjunának körülbelül ötezer évvel ezelőtt. Ez a Gītā korának hozzávetőleges becslése maga a mű és annak elbeszélője, az Úr Śrī Kṛṣṇa véleménye alapján. Vivasvān, a napisten azért részesült e tanításban, mert ő is kṣatriya, és ő az atyja a tőle származó valamennyi kṣatriyának, a sūrya-vaṁśa kṣatriyáknak. A Bhagavad-gītāt az Istenség Legfelsőbb Személyisége beszélte el, ezért egyenértékű a Védákkal, s így ez a tudás apauruṣeya, vagyis emberfeletti. A védikus utasításokat úgy kell elfogadni, ahogyan vannak, minden emberi átértelmezés nélkül, s ezért a Gītāhoz sem szabad materialista magyarázatot fűzni. Az örökké vitázó világi emberek hiába próbálják saját találgatásaik alapján értelmezni a Bhagavad-gītāt – az nem az igazi Bhagavad-gītā. A Bhagavad-gītāt úgy kell elsajátítanunk a tanítványi láncolattól, ahogy van, s ahogyan azt e vers szerint az Úr elmondta a napistennek, a napisten a fiának, Manunak, Manu pedig az ő fiának, Ikṣvākunak.